Sem Temnjaški vrelec z več kot tremi izviri v apnenčastih skalah hriba Temnjak, imenovanega po temnih gozdovih. Sem mejni potok med Mestno občino Velenje in Občino Dobrna, ki je nekoč sodila v Šaleško dolino. Nekoč sem bil napeljan kot vodovod na Kačji grad in poganjal 13 mlinov, danes pa občasno le še Vovkov mlin. Različni kraji me poznajo z različnimi imeni: Ponikva, Potoški vrelec, Ločnica, preden se izlije v reko Pirešico.

Varno hodite ob meni!

Ko pri smerokazu zavijete desno, se ozrite levo in videli boste borovce. Vzpenjanje v borovem gozdu izboljšuje krvni obtok, lajša pritisk v prsih ter izboljšuje prebavo in presnovo. Objemite borovec, a pazite na smolo.

Drevesa vam bodo vrnila energijo, ki vam bo pomagala, da vas grad, kamor smo namenjeni zdaj, ne začara.

Z graščaki smo zaključili. Sedaj bomo spoznali prevozna sredstva na dveh kolesih s konca 19. in začetka 20. stoletja. Kako so se prevažali naši pradedki in prababice? Pri tej hiši imajo zanimivo zbirko starin. Motorje in kolesa, ki so jih uporabljali za različne poklice. Si predstavljate, kakšno je bilo kolo šivilje ali brusilca nožev, mlekarja, reševalcev, gasilcev? Tukaj jih lahko vidite in preizkusite po predhodni najavi. Lastnik zbirke je gospod Peter Habe, ki ga zanimajo starine in ima do njih poseben odnos.

Na Domačiji Lampeček si lahko v živo ogledate še divjad v obori. V spominski sobi so predstavljene gozdne živali, ki v veliki večini živijo v Sloveniji in drugje po svetu, od Rusije do Kanade.

Če vas zanima zgodovina Kačjega gradu pa le povprašajte o njej.

Hvala vam. Hvaležni vam bomo, če boste povedali naprej, da ste se imeli lepo!

Vse dobro vam želimo člani Biserove druščine.